DODATNI PROGRAMI

After a long session discussing the law, you can relax by playing casino games online. Visit the best online casino to play the games.

PROGRAM: REJNIŠKA DRUŽINA – NADOMESTNA, DRUGAČNA IN POSEBNA

Dopolnilni program na področju izvajanja rejništva je namenjen rejniškim družinam in rejencem. Izvaja se v skupinski obliki ( predavanja, diskusije, druženja..) z naslednjimi cilji:

•  odpiranje možnosti rejniškim družinam za komunikacijo,

•  razbremenjevanje družin in izmenjava medsebojnih izkušenj,

•  pridobivanje odgovorov, kadar gre za specifična vprašanja vzgoje in skrbi za otroke,

•  širitev socialne mreže rejniškim družinam znotraj katere imajo raznotere možnosti za pomoč pri vzgoji in oskrbi rejencev,

•  seznanjanje rejniških družin z zakonodajo, ki velja na tem področju,

•  druženje rejencev in rejniških družin.

Program se izvaja s sofinanciranjem lokalnih skupnosti in donatorjev.

VARSTVO ODRASLIH

Obravnava odraslih storilcev kaznivih dejanj

Obravnava polnoletnih oseb v sodnem postopku
Pokazenska pomoč posamezniku in družini
Svetovanje
Pogojna obsodba z varstvenim nadzorom
Nadomestna kazen zapora
Priznanje statusa odrasle invalidne osebe

Postopek odločanja o statusu in pravicah
Vključitev v vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji
Pravica do izbire družinskega pomočnika
Institucionalno varstvo v drugi družini
Pravica gluhe osebe do tolmača
Skrbništvo

Predlog za odvzem/vrnitev poslovne sposobnosti
Imenovanje/razrešitev začasnega skrbnika
Imenovanje/razrešitev skrbnika
Neposredno izvajanje skrbniških nalog
Imenovanje/razrešitev skrbnika za poseben primer
Uporabniki s težavami v duševnem zdravju

Obravnava obvestila o uvedbi postopka o pridržanju oseb v zdravstvenih organizacijah
Obravnava po Zakonu o duševnem zdravju

KAJ MORAM GLEDE PRAVIC IN PREJEMKOV

Tisti, ki trenutno prejemate otroški dodatek, ga boste ne glede na uveljavitev nove zakonodaje prejemali do takrat, kot je navedeno v odločbi. Samo zaradi uveljavitve novega zakona vam ni treba oddajati nove vloge. (Primer: če vam pravica do otroškega dodatka velja  do marca 2012, boste otroški dodatek do takrat prejemali še skladno s staro oziroma trenutno veljavno zakonodajo. Vlogo za nadaljnje prejemanje otroškega dodatka boste tako morali oddati v februarju 2012.) Lahko pa se odločite in vlogo oddate že v decembru. V tem primeru bo center odločal po novem zakonu in ob otroškem dodatku odločil na novo še o drugih pravicah, ki jih morda prejemate.

Novo vlogo za otroški dodatek morajo v decembru oddati tisti, ki jim stara odločba preneha z , ali tisti, ki želijo to pravico uveljaviti prvič oziroma na novo (na primer če se jim je v decembru rodil otrok).

Svetujemo, da o oddaji nove vloge od 1. dalje razmislijo predvsem tisti, ki imajo dijaka, ki še ni dopolnil 18. let. Po novem, od 1. januarja , namreč dijaki do 18. leta starosti ne bodo več upravičeni do državne štipendije, bodo pa starši zanje lahko uveljavljali višji otroški dodatek.

denarna socialna pomoč
Prejemnikom denarne socialne pomoči ni treba glede uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v treh mesecih po uveljavitvi zakona, torej do  sam preveril, ali ste do denarne socialne pomoči še upravičeni ali ne in v kakšni višini in ali morda izpolnjujete pogoje in ste upravičeni še do drugih prejemkov iz javnih sredstev in vas o tem obvestil oziroma vam posredoval novo odločbo.

After reading about the current laws, you can play exhilarating games at www.pocketcasino.ca. You might win an instant cash prize.

Denarna socialna pomoč bo, tako kot je veljalo že doslej, tudi po novem vračljiv dohodek, kar pomeni, da vam jo v času življenja ni treba vračati, se pa upošteva pri omejitvi dedovanja.

varstveni dodatek
Prejemnikom varstvenega dodatka ni treba za nadaljnje prejemanje zaradi uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta, torej do sam preveril ali so do varstvenega dodatka še upravičeni ali ne in v kakšni višini.

Pomembno: Pravica do varstvenega dodatka se po novi zakonodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega varstva, kar pomeni, da bo od 1. januarja dalje ta pravica podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega dodatka v času življenja tega prejemka ne bo treba vračati, če bodo po smrti zapustili določeno premoženje in tudi njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, pa bodo dediči premoženja ta prejemek morali vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti.

Če trenutni upravičenci varstvenega dodatka ne bi želeli več prejemati, morajo to do  sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

NALOCE CENTRA KOT KOORDINATORJA

NALOCE CENTRA KOT KOORDINATORJA V LOKALNI MREŽI PLURALNIH PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA
CENTER ZA SOCIALNO DELO V VLOGI KOORDINATORJA V LOKALNI MREŽI PLURALNIH PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA

Naloge centra za socialno delo v vlogi koordinatorja v lokalni mreži pluralnih programov socialnega varstva:

•  koordinacija v pluralni mreži na ravni storitev, ki vključuje posredovanje informacij, usmerjanje uporabnikov v pluralne programe pomoči in načrtovanje podpore ter skrbi,

•  koordinacija v pluralni mreži na ravni razvijanja skupnosti, ki vključuje vzpostavitev informacijskega polja o potrebah in ponudbi storitev v lokalni skupnosti, ustvarjanje pogojev za pluralno definiranje socialnovarstvenih potreb in prioritet v lokalni skupnosti, obveščanje in ozaveščanje javnosti v lokalni skupnosti,

•  povezovanje sistema na lokalni ravni, ki vključuje organizacijo in koordinacijo skupnostnih strokovnih skupin za posamezna problemska področja in povezovanje izvajalcev ter programov

•  spodbujanje novih programov, ki vključuje pobude za razvoj novih programov in sodelovanje pri načrtovanju in razvijanju novih programov,

•  organizacija strokovne podpore izvajalcem iz nevladnega in zasebnega sektorja, ki vključuje pomoč pri načrtovanju programov, skrb za uveljavljanje etike in strokovnih norm ter vrednot, sodelovanje pri evalvaciji programov in podporo v kriznih obdobjih razvoja programov.

 

OSEBNA POMOČ

Je socialno varstvena storitev, v okviru katere lahko posamezniku nudimo pomoč, da razvija, dopolnjuje, ohranja in izboljšuje svoje socialne zmožnosti.

Namenjena je vsakomur, ki se zaradi različnih vzrokov znajde v stiski ali težavi ter ob ustrezni strokovni pomoči lahko normalno živi v svojem okolju in se za storitev odloči prostovoljno.

Socialnovarstveno storitev Osebno pomoč opredeljujeta Zakon o socialnem varstvu in tudi Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Osebno pomoč delimo glede na svetovanje, urejanje in vodenje.

POMOČ DRUŽINI ZA DOM

Storitev Pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke in usposabljanje družine za opravljanje njene vsakdanje vloge.

Upravičenci do storitve so posamezniki ali družine, kadar družina išče strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke, vendar poznani vzorci vedenja in znanja družine ne zadoščajo za odpravljanje težav; v primerih, ko socialne stiske dveh ali več družinskih članov ne zagotavljajo normalnih pogojev in v drugih težavah v družini.

Pogoj za uporabo storitve je motiviranost družinskih članov za uresničevanje potrebnih sprememb v svojih socialnih vlogah ter sprejem dogovora o sodelovanju.

REGIJSKA SLUŽBA ZA KOORDINACIJO IN POMOČ ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI

Deluje na območju celotne Pomurske regije in zajema štiri centre za socialno delo: CSD Gornja Radgona, CSD Lendava, CSD Ljutomer, CSD Murska Sobota.

Delovne naloge koordinatorja

Najpomembnejše delovne naloge koordinatorja so prispevati k večji usklajenosti postopkov in krepitvi sodelovanja med različnimi institucijami in organizacijami, ki se vključujejo v obravnavo nasilja v družini. Delo je usmerjeno v organiziranje in razvijanje mreže pomoči vsem, ki preživljajo nasilje, s poudarkom na najranljiveših skupinah kot so otroci, ženske, starejši in invalidi. Naloge zajemajo tudi nudenje suporta strokovnim delavcem, senzibiliziranje strokovne in laične javnosti o problematiki nasilja, spremljanje in analiziranje stanja na področju nasilja v regiji.

Cilj je ustvariti učinkovito mrežo pomoči vsem, ki preživljajo nasilje in zagotoviti ustrezno pomoč povzročiteljem nasilja.

ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH

Sprejet je bil tudi Zakon o socialno varstvenih prejemkih ( Ur. list RS , št.:61/2010 )

To je vsebinski zakon, ki natančno opredeljuje dve pravici in sicer denarno socialno pomoč in varstveni dodatek. Zakon določa definicijo denarne socialne pomoči , upravičence po tem zakonu, pogoje za upravičenost do pomoči, njeno višino, obdobje dodelitve, način usklajevanja in izplačevanja, postopek ugotavljanja upravičenosti, njegove posledice in način vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči. Določa pa tudi definicijo varstvenega dodatka , financiranje in nadzor.

V Uradnem listu RS štev.:  so bile objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno varstvenih prejemkih. S tem se začetek uporabe obeh zakonov prestavlja na
ZAKON O DEDOVANJU

Zakon velja že več let, vendar zaradi zainteresiranosti javnosti obveščamo, da so v členih 128. in 129. tega zakona navedene določbe glede omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Zakon določa, kdaj se omeji dedovanje po osebi, ki je prejemala pomoč od države ali občine in v katerem primeru se lahko država ali občina odpove pravici do povračila te pomoči.
V praksi gre v večini za primere, ko so državljani ( starši , zakonci , izvenzakonski partnerji…) prejemali pomoč, pa so zapustili premoženje, država ali občina pa omeji dedovanje zaradi poplačila financiranih pomoči.

KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Osnovni podatki o katalogu:
Naziv organa: Center za socialno delo Gornja Radgona

Elektronski naslov: gpcsd.gornj@gov.si

Odgovorna uradna oseba: direktorica mag. Carmen Šeruga, univ. dipl. soc. del., spec. menedž.

Datum prve objave kataloga: april 2006

Datum zadnje spremembe: maj 2012

Katalog je dostopen na spletnem naslovu:

Druge oblike kataloga: katalog se nahaja v pisni obliki na sedežu Centra za socialno delo Gornja Radgona

Splošni podatki o javnem socialnovarstvenem zavodu

Podatki o javnem socialnovarstvenem zavodu: Center za socialno delo Gornja Radgona je javni socialnovarstveni zavod, krajevno pristojen za območje Upravne enote Gornja Radgona, ki jo združujejo štiri občine: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici.

Kratek opis delovnega področja

Center za socialno delo Gornja Radgona opravlja vsa strokovna in druga dela v zvezi s socialnovarstveno dejavnostjo, ki je usklajena z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti in obsega:

N 88.999 Dejavnost centrov za socialno delo:

•  Izvrševanje javnih pooblastil

•  Storitve socialne preventive

•  Storitve prve socialne pomoči

•  Storitve pomoči družini za dom

•  Storitve osebne pomoči

•  Organiziranje skupnostnih akcij za socialno ogrožene skupine prebivalstva

Druge socialne dejavnosti

•  Storitve pomoči družini na domu – socialna oskrba

Seznam notranjih organizacijskih enot:

•  Javna pooblastila / naloge

•  Socialnovarstvene storitve

•  Koordinacija

•  Skupne službe

•  Občinski programi in storitve: Pomoč družini na domu – socialna oskrba

Opis načina dostopa do drugih informacij javnega značaja

Dostop na podlagi posebne zahteve

Informacije, ki niso neposredno dostopne v prostorih Centra za socialno delo Gornja Radgona ali na svetovnem spletu, vam bomo posredovali na vašo zahtevo. Zahtevo lahko vložite osebno v prostorih Centra za socialno delo Gornja Radgona ustno, ustno na zapisnik, preko telefona, po pošti ali po elektronski poti. Za vsakega od načinov veljajo določene zakonitosti in postopki.

Center za socialno delo Gornja Radgona je dolžan posredovati informacijo, ki jo dejansko poseduje (če to lahko stori brez preoblikovanja in obdelovanja informacij, ki jih ima, v odgovor, ki ga zahtevate). Dostop do informacije, s katero razpolaga, pa lahko zavrne samo, če obstoji kateri izmed dvanajstih zakonsko določenih razlogov. Razlogi, ki so določeni v 6. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, so na primer tajni podatek; poslovna skrivnost; osebni podatek, ki pomeni kršitev varstva osebnih podatkov; podatek, ki pomeni kršitev zaupnosti davčnega postopka; podatek, pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in katerega razkritje bi škodovalo izvedbi postopka; podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo Centra za socialno delo Gornja Radgona in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti Centra za socialno delo Gornja Radgona in drugi…

Ob pozitivno rešeni zahtevi vam bomo omogočili seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da vam jo bomo dali na vpogled ali pa vam zagotovili prepis, fotokopijo ali elektronski zapis.
Ker je v praksi najpogostejša oblika pisna zahteva vam v nadaljevanju posredujemo informacijo o tem postopku:

Pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v fizični obliki lahko pošljete po pošti na naslov Centra za socialno delo Gornja Radgona ali oddate osebno v poslovnem času.
Zahteva mora vsebovati osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oz. njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi morate navesti, katero informacijo želite pridobiti in na kakšen način se želite z njo seznaniti (vpogled, kopija, prepis ali elektronski zapis). Informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, lahko dobite le na vpogled.
Če zahtevate dostop do informacij javnega značaja pisno, uživate tudi pravno varstvo. Center za socialno delo mora o vaši zahtevi odločiti v zakonitem roku. Če je zahteva nepopolna in je Center za socialno delo Gornja Radgona ne more obravnavati, vas bomo pozvali, da zahtevo dopolnite.

Dostop do informacije lahko Center za socialno delo zavrne , če obstoji kateri izmed zakonsko določenih razlogov. Izjeme po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, so tajni podatek, poslovna skrivnost, osebni podatek, nekateri podatki iz davčnega postopka in drugi. V teh primerih se vam lahko pod določenimi pogoji omogoči delni dostop.
V primeru zavrnitve vaše zahteve imate pravico do pritožbe zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel. O pritožbi odloča pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja.
V primeru nezadovoljstva z odločitvijo pooblaščenca pa je mogoče sprožiti še upravni spor

Stroškovnik

Posredovanje vseh informacij javnega značaja v katerikoli izbrani obliki je v skladu z Uredbo o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja brezplačno.

 

 

NA KATERE PRAVICE SE NANAŠA NOVA ZAKONODAJA

Nova zakonodaja ureja pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, subvencijo malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

GLAVNE NOVOSTI NOVE ZAKONODAJE:

enotna vstopna točka: vse pravice uveljavljate na centru za socialno delo (CSD)
določen je vrstni red uveljavljanja pravic
nekateri prejemki se zvišujejo, vendar se bo po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje
večja pravičnost in preprečevanje zlorab
ALI IN KATERE PRAVICE SE Z NOVO ZAKONODAJO UKINJAJO?
Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej od 1. januarja 2012, se ukinja državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine, v katerih so dijaki do 18. leta starosti, bodo lahko, če bodo izpolnjevale  pogoje, dobile višji otroški dodatek.

Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. januarjem , se ukinja državna pokojnina. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi zakona izdal odločbe.

ALI BODO PREJEMKI PO NOVEM NIŽJI?
Z novo zakonodajo se noben prejemek ne znižuje. Zvišuje se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Res pa je, da se bo pri odločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalo premoženje, zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili.

KJE DOBIM VLOGO?
Vzorec vloge je že objavljen na spletni strani ministrstva, vloga oblikovana za tiskanje bo na spletni strani ministrstva, e- uprave in CSD na voljo v začetku novembra, po 20. novembru  pa jo boste lahko kupili tudi v knjigarnah.

KDAJ, KAM in KAKO LAHKO ODDAM VLOGO?
Vlogo lahko oddate od  dalje na krajevno pristojni center za socialno delo (glede na vaše stalno prebivališče), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko.

ALI MORAM VSE PRAVICE ZARADI UVELJAVITVE NOVEGA ZAKONA NA NOVO UVELJAVLJATI?
Ne.

Vlogo MORAJO v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo.

Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki želijo s uveljaviti znižano plačilo vrtca.

Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011 – če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. 1. 2012.

Vlogo LAHKO v decembru oddajo tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek.

Vlogo LAHKO v decembru oddajo vsi, ki želijo pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, imeti odmerjene že skladno z novim zakonom.

ALI SE BO O VSAKI PRAVICI ODLOČALO POSEBEJ?
Ne. Ko bo center za socialno delo prvič odločal o katerikoli pravici po novem zakonu, bo preveril tudi ali ste upravičeni in v kakšni višini do vseh drugih pravic in subvencij, do katerih ste takrat upravičeni na podlagi drugih odločb. Pravice iz javnih sredstev po novem zakonu se v tem primeru  priznajo z dnem, ko začne veljati  tista pravica, zaradi katere je center odločal po novem zakonu.

ALI BOM LAHKO V PREHODNEM OBDOBJU SAM IZBRAL TISTI SISTEM, KI BO ZAME BOLJ UGODEN?
Ne. Ko bo center za socialno delo odločil po novem zakonu, vam bodo pravice po stari zakonodaji prenehale veljati.

ALI MI Z DNEM UVELJAVITVE ZAKONA, TOREJ OD, UGASNEJO VSE DOSLEJ PRIZNANE PRAVICE?
Ne. Večina pravic, ki jih že imate, vam velja do izteka veljavnosti odločb. Lahko pa ododdate novo vlogo in v tem primeru bo CSD o vseh pravicah, ki jih doslej že prejemate, odločil po novem zakonu. O nekaterih pravicah bo CSD odločil po uradni dolžnosti, torej vam ni treba storiti nič.